Sveta vizija.

Ruska pravoslavna cerkev carskega cesarstva

Sporočilo suverenega patriarha Zosima, prerok Božji Elija. Sveti Duh je moj vodnik! Del 35.

Ruska pravoslavna cerkev carskega cesarstva
Sporočilo suverenega patriarha Zosime Božjemu preroku Eliju.
Sveti Duh je moj vodnik! 35. del.
Sveta vizija.

Bog blagoslovi!

         Dragi bratje in sestre, Kristus je med nami, prijatelji! Čestitam vam ob prazniku Gospodovega vstopa v Jeruzalem. Ta praznik je za mnoge pomemben in otroci so slavili Kristusa, oznanjali slavo Bogu! Ljudje so čutili otroško veselje, peli hvalnice in blagoslove Kristusu, Kralju slave. Gospodov vstop v Jeruzalem je napovedoval veliko pasho in obhajilo učencev, pa tudi strašno Odrešenikovo trpljenje in samo križanje. Ta teden se je zgodilo toliko dogodkov, ki so za vedno vtisnjeni v naša srca. In vse to je doseglo vrhunec v velikem in slavnem vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa!

       V Duhu vam povem, da v svojem življenju še nikoli nisem doživel tako veličastne – oprijemljive – velike noči, kot je ta, ki nas vse čaka. Že prej sem vam povedal, da mi je nebeška Kraljica še prej razodela veselje tega časa. Tudi mi smo v tem postu pretrpeli najtežje trpljenje zaradi Kristusa. Ljudje so bili pretepeni in mučeni. Brade so jim sežigali, otroke so odpeljali, veliko naših ljudi so zaprli in jih celo v cerkvi pretepali, ne da bi se ustrašili svetih ikon. Ta antikristjanska sila Rusije nam je razkrila svoj pravi obraz, ki mu vladajo Judje. Toliko je zdaj ljudem postalo jasno! V tem obdobju se je majhno število nas, a okrepljenih od Boga, borilo proti temu judovsko-sionističnemu sistemu in razkrilo njegovo podlost z vseh strani! Zahvaljujem se vam, prijatelji, za vašo zvestobo Bogu. Da, vem, da je bilo težko, zelo težko, toda Bog je sposoben vse spremeniti in kmalu boste to videli, prijatelji. Želim tudi poudariti, da smo vsi grešniki, Bog pa je pravičen. Celo svoje otroke disciplinira in vzgaja s tem, da jih očiščuje. Nihče se torej ne bo znašel s Kristusom v neporočenih oblačilih, zato moramo to prepoznati, dragi moji, in zaupati v Boga! Greh je treba vedno premagati, osramotiti in obleči, razumete, prijatelji? Toda Bog vedno pride in tolaži, vedno položi povoj na naše rane. Vedno bo pokazal svojo očetovsko skrb! Ko človek vedno bolj spozna Stvarnika in njegovo Modrost, pravičnost in Ljubezen do človeštva, si želi vedno bolj intenzivno ljubiti Boga z vso svojo dušo, vso svojo močjo, vsem svojim razumom! Tisti, ki so pretrpeli žalost in so razočarani nad Bogom, niso nikoli poznali Živega Kristusa. Kajti povem vam, bratje, v trpljenju človek spozna svojo lastno nizkotnost in grešnost ter se čudi, ko vidi, kako nas Gospod vsakič tolaži in nam izkazuje usmiljenje ter podeljuje Svetega Duha, ki v naših srcih kliče k nebeškemu Očetu z besedami velike sinovske ljubezni: "Aba, Oče." In bolj ko Bog očiščuje, močneje se v nas kaže ta občutek sinovske ljubezni! Trpljenje razkriva naše grešno bistvo, našo šibkost, našo nevrednost; očiščuje nas, prijatelji moji, in pravi vernik bo vedno ljubil trpljenje, saj se bo zavedal, da se nas Bog Oče skozi to bolečino usmili! Kajti greha ni mogoče očistiti brez bolečine in trpljenja, razumete? To je bistvo greha in bistvo Božje pravičnosti v odnosu do greha in brezpravja!

      Kristus sam, Sonce resnice, je ponudil najvišjo mero odkupitve za nas, za našo krivico – bil je pretepen, ponižan, pljuvan, ločen od Očeta po svoji človeški naravi in ​​ubit od hudobnih ljudi. Ali vidite, prijatelji, kako grozen je greh? Zato tisti, ki ljubijo Boga, to prepoznajo in vztrajajo, zaupajo vanj in še bolj ljubijo Odrešenika, ko vidijo Njegovo skrb za nas, kajti Kristus nas bo tako okaral kot potolažil! Izpuli nam oko, ki nas žali – in nato nam namesti povoj. Gospod si prizadeva, da bi to delo opravil na vseh vernikih. Vendar ljudje to očiščenje dojemajo različno: nekateri se podredijo Božji volji in zaupajo v Kristusa, nikogar ne obsojajo, v vsem vidijo le svoje grehe in Božjo odrešujočo roko. Takšni ljudje prinašajo veselje Odrešeniku in postanejo otroci Boga Očeta! In resnično bodo vstali s Kristusovim veseljem! Drugi pa se vedno pritožujejo, ne prenašajo očitanja, vedno so prebrisani, trmasti, ponosni, živijo v samoopravičevanju, nikoli niso poslušni tistim na oblasti. Takšni ljudje, kadar koli se pojavijo v družbi, vedno prinašajo tesnobo, nesrečo, spletke, prepire, godrnjanje, nezadovoljstvo in tako naprej! Nočejo se učiti, ampak želijo učiti; ne bodo ubogali, ampak želijo razdeljevati poslušnost! To so ljudje, ki so vedno razočarani nad vsem in vsakomer ter povzročajo žalost sebi in drugim. Motijo ​​se, če mislijo, da so verniki, saj niso! Pravi vernik vedno in v vsem vidi Božjo roko, zaupa Kristusu in se zahvaljuje!

       Moji dragi in ljubljeni bratje in sestre v Kristusu Jezusu! Sinoči in danes popoldne sem tako močno čutil Božjega Duha in videl to blagoslovljeno pasho. Odslej bo Bog vidno in zaznavno spremenil veliko stvari – še nikoli prej nisem doživel takšne pashe v moči Duha v milosti, prijatelji! Prejšnje velike noči so se vse prenavljale na svoj način, dogajale so se sredi preganjanja, nas očiščevale in nas približevale veselju. Prav to veselje Božje obljube sem čutil v Svetem Duhu glede te Kristusove pashe. Presenečen sem bil, ko sem videl toliko Božjega usmiljenja, razodetega meni, grešniku! V preteklih 24 urah se je naša Kraljica, Mati Božja, dvakrat prikazala in moja duša je do Nje doživela toliko strahospoštovanja in ljubezni – nemogoče je opisati! Ko sem videl toliko radodarnosti, sem se spraševal, ali bo veliki teden težak. Pomagaj nam, Bog! Od velike noči in vseh prihodnjih dni in mesecev se bo vse spremenilo! Veselje in veselje bosta! To vam povem vnaprej, prijatelji. Bodi potrpežljiv in ne jemlji mojih besed zlahka, ne delaj načrtov – vse prepustimo našemu Bogu!

      Otroci! Trpljenje za Kristusa vedno razkriva upanje v Svetega Duha, in to upanje je naše največje, nesramno upanje, naša glavna motivacijska sila v težkih časih! Če je trpljenje za Kristusa resnično, potem je vedno v Duhu. Svetnik, vedno z nesramnim upanjem, razumeš? Zaupati temu upanju, ko gre vse okoli nas v nasprotno smer – to zaupanje je Abrahama naredilo za Božjega prijatelja; razkriva verne in jih osrečuje v Kristusu za vedno! To zaupanje v obljubo je težak, a tudi vesel boj! Težko je, ker gre vse okoli nas v nasprotno smer, slabo, brezupno in zdi se, da ni več ničesar, na kar bi lahko upali, razumete? In če Božji Duh odide, potem človek vidi le s svojimi očmi in čuti vpliv tega sveta, torej posvetnega duha Antikrista. Potem nastopi malodušje in brezup. Vendar Če človek moli, potem Bog, ki obišče človeško srce, po Svetem Duhu podeli drugačen pogled, drugačen srčen pogled na to, kar se dogaja. Razumete, prijatelji? V človekovi duši divja strašen boj za zaupanje: ali verjameš Bogu ali sovražniku, razumete? Prenesti takšen podvig brez Boga je preprosto nemogoče, saj pogoste žalosti in resničnost tega sveta ter njegova moč kažejo svojo nenehno oblast nad vami. To trpljenje in grozote razkrivajo bistvo naše človeške šibkosti! Ko se je tega zavedal, je sveti Janez Kronštatski rekel: "Brez Boga sem strahopetec, a z Bogom sem pogumen; brez Boga sem reven, a z Bogom sem bogat; brez Boga sem grešen, a s Kristusom sem svet." Razumete? Vse naše svete puščavnike so včasih pretepali demoni in hudobni ljudje, prestrašile so jih divje zveri in kače. Le z molitvijo, združenimi z Božjim Duhom, so lahko našli tolažbo in svet videli drugače. kot ga predstavlja hudičRazumete? Molitev je postala njihova edina rešilna bilka, združenje v Duhu pa njihova edina tolažba. Naši svetniki so pretrpeli veliko strahov in grozot ter različne skušnjave, preden so se naučili zaupati Bogu. Sveti Anton Egiptovski je nekoč dejal: "Zdaj se Boga ne bojim več, ljubim ga!" Zakaj pa se je bal? Bistvo je, da se človek vedno sooča z dvema potmama in dvema vizijama. Sovražnik potrebuje, da vidiš svet v njegovi lastni "barvi", v njegovem lastnem razumevanju, v njegovem lastnem nizkotnem duhu – torej v posvetnem! Potem, ne glede na to, kolikokrat se imenuješ vernik, boš Bogu še vedno tujec. To je treba razumeti, prijatelji! Toda Bog zahteva, da človek vse vidi skozi Svetega Duha. Ta vizija združitve z Bogom te bo obvarovala pred vsem zlom in zaščitila tvoje srce pred sovražnikovim vplivom! Kajti demoni so duhovi in ​​delujejo na občutke srca ter te silijo, da verjameš tem občutkom. Ali razumete, prijatelji? Toda kako se lahko človek združi z Bogom? Samo z molitvijo! Toda tukaj je problem. Grešno srce namreč ovira združitev s Svetim Duhom v molitvi. Kaj lahko človek stori? Biblija odgovarja: »Bog ne bo zaničeval skesanega in ponižnega srca« (Ps 51,19). Sveti Marko Asket pravi, da Pozornost na besede molitve povzroča vzdihovanje srca! In tako! Naša naloga je, da se združimo s Svetim Duhom in si pridobimo sveti vid, da bi v združitvi z Bogom lahko pogledali na ves ta svet in njegove okoliščine, pri čemer se spominjamo, da lahko le duhovno vse pravilno presodi.

       Torej! V svojem skesanju se vedno spomnite, da smo nečistih src in zato dovzetni za strahove in vse vrste strasti. Iz tega spoznanja pridite v skesano stanje v molitvi – in ohranite svoj um osredotočen na besede, namenjene Bogu, stokajte s srcem in Bog vas bo potolažil, prijatelji moji! Tako boste korak za korakom prišli do Svetega Duha!

Berite Sveto pismo in razumeli boste, da vse težave izvirajo iz pomanjkanja poznavanja Boga! Kako pomembno je, s kakšnimi očmi, s kakšnim duhom gledate na vse, kar se vam dogaja in s Svetim pismom! Brez razumevanja tega se ljudje pravoslavje spoznavajo le površno in zlahka zaidejo v različne herezije. Z združitvijo v molitvi z živim Bogom si človek vedno bolj pridobiva sveti vid. In brez te združitve s Kristusom ne more več živeti, in ko jo izgubi, joka za najsladkejšim Kristusom, kot nekdo, izgnan iz raja! Takšnemu človeku je vseeno, kdo ga je žalil ali kako ga je klical; pomembno je, ali nas je Kristus izgnal? Iz tega duhovnega raja, razumete? S tem pravilnim razumevanjem duhovnega življenja se vse žalosti, grozote, preganjanja, trpljenje in bolezni zgodijo le za očiščenje naših src. Kajti če se vas je dotaknil strah, se zatečete k Bogu v molitvi in ​​se pokesate ter prosite odpuščanja, ker ste grešili pred Bogom in ker se je nečisti duh dotaknil vašega srca. Takoj iščeš vzrok svojega padca, in četudi ga ne najdeš, je že sam strah dokaz nečistosti v tvojem srcu. Zato se moraš pokesati svojega nezaupanja v Boga in svoje grešne vesti. Razumeš, bratje? Vse svoje zavestno življenje sem se boril za to sveto vizijo Boga, da bi živel z njo in v njej, in ko jo izgubim, jokam in trpim! To je edini nujen in pomemben boj v našem življenju! Toda ljudje tega ne vedo in se le na videz imenujejo verniki, zato bodo slišali Božje besede: "Pojdite od mene, ker vas ne poznam!" (Matej 7,23) . Gospod namerno odlaša z izpolnitvijo svojih obljub, saj nas očiščuje in nas uči, naj mu zaupamo. Toda, kot je rečeno, bo kmalu razodel svojo priprošnjo!

       In to pomoč vidim v Svetem Duhu po veliki noči, prijatelji! Kako bo? Ne vem, ampak zagotovo bo! Vso izpolnitev je treba prepustiti Bogu! Kakor mene Bog vodi skozi zaupanje v to sveto vizijo, zaupanje v Svetega Duha, tako bo vodil tudi vas, dragi moji, in skozi to zaupanje vas bo osrečil!

      Rad bi vas vprašal, dragi moji, ali zaupate mojim besedam o Bogu? Če je tako, potem prav! Naj vas napolni velikonočno veselje! To zaupanje je podvig. Rešite se z Bogom!

Vladar Zosima.