Suvereni patriarh Zosima
Razmišljanje
Ruska pravoslavna cerkev carskega cesarstva
Sporočilo suverenega patriarha Zosime
Sveti Duh je moj vodnik! 27. del
Obrazložitev
Bog blagoslovi!
Srečen praznik vam, dragi prijatelji, praznik Prečiste Matere Božje, Njenega vstopa v tempelj!
Tudi naša srca so lahko tempelj za Boga. Zato vas vabim, da o tem razmislite. Kajti če naša srca niso tempelj za Boga, bodo postala tempelj za demone.
Če se torej o tem pogovarjamo z vami, vas bom vprašal: zakaj naj bi po Svetem pismu sveti prerok Elija prišel ob koncu časov, da bi popravil naše misli? Zakaj to postane takšna prioriteta? Zakaj je to tako pomembno za Boga? "Misel je duh," piše sveti Ignacij Briančaninov. In besede in dejanja so oblika, v katero se ta duh oblikuje. Kristus nam pravi: "Po svojih besedah boš obsojen in po svojih besedah boš opravičen" (Matej 12,37). Izkazalo se je, da duhovne misli dobijo obliko besed, od katerih lahko človek tako pogubi kot se reši. Razumete?
Človek ima tri dele, ki na tem svetu niso niti združeni niti ločeni: duh, duša in telo. Naša duša vsebuje miselni proces. In prav v miselno moč duše lahko misli prihajajo tudi od angelov ali demonov. Zato mora imeti človek modrost in razsodnost, vedeti, katere misli sprejeti in katere zavrniti, kaj verjeti in česa se izogibati. Razumete? Gospod je rekel: "Kdor ne zbira z menoj, raztresa" (Matej 12,30). Kako to razumemo? Da bi to obvladali, moramo razumeti, katere misli so naše, katere prihajajo od Boga in katere od hudiča. To je prvi korak, najpomembnejši. Sovražnik človeštva počne vse, kar je mogoče, da bi ignorirali misli, in nam namiguje, da so najpomembnejša dejanja, dejanja. Toda za Boga je pomemben specifičen občutek, s katerim je bilo to dejanje izvedeno, razumete? Če dajete miloščino ljudem in nato postanete nečimrni in bahavi, potem ugajate hudiču, ne Bogu. In ta dejanja, čeprav se zdijo dobra, so Bogu gnusna! Vidite, kako to deluje? Ne smemo gledati na samo dejanje, temveč na to, kaj je motiviralo osebo, ki ga je storila. In tukaj naletimo na celo duhovno znanost, ki je ni mogoče hitro dojeti.
Da bi si na tem področju pridobili razločevanje, so se verniki umikali v puščave, samostane in jame ter iskali duhovne očete, tiste, ki so v tej zadevi izkušeni. Razumete? Zato so cerkveni očetje rekli, da je treba iskati duhovne očete, ki so izkušeni, ne pa svetnikov! Če je misel duh, potem v sebi nosi določene duhovne občutke. Dal vam bom nekaj jasnih primerov, ki so znani vsakomur. Misli lahko povzročijo razdraženost ali pa prinesejo duševni mir; lahko prinesejo jezo ali ljubezen; lahko prinesejo zmedo ali duševni mir in tako naprej. Poznate vsa ta različna stanja duše in ta se pojavljajo skozi misli in drugod. Kajti naše zaupanje je zelo pomembno. Komur zaupate, je vaše. Zelo nevarno je zaupati mislim, ne da bi najprej razumeli njihov vir. Razumete? Kdo med nami lahko reče, da imamo dovolj razumevanja v tej sveti zadevi razločevanja? Kdo? Nihče. Zato je neumno misliti, da imamo kakršne koli življenjske izkušnje, kaj šele se s tem hvaliti. To pomeni, da ne moremo z gotovostjo trditi, da so bila naša dejanja Bogu všeč. In če je tako, potem nimamo izkušenj. In to je res. Zavedajoč se vsega tega so naši predniki razumeli, da v nas ni nič dobrega in da izkušnje, ki smo jih pridobili, niso motivirane z ničemer dobrim ali slabim. Skozi to zavedanje pride v srce ponižen in skromen pogled nase. In to je Bogu zelo všeč. Da bi pridobili to čudovito izkušnjo modrosti od Boga, moramo priznati, da ne vemo ničesar zagotovo. Božja sodba je eno, človeška pa nekaj drugega. "Kako lahko vem, da so bila moja dejanja všeč Bogu?" - tako so rekli sveti starešine. Ko se odpovemo domnevni resnici, domnevni izkušnji, s tem od sebe zavržemo vse, kar je staro, slabo in zastarelo, in naša posoda srca bo pripravljena za novo vino, za novo, dobro znanje od Boga. Razumete? In ko kričite o tem, da imate znanje, izkušnje in razumevanje, kako pravilno ravnati, in to dokazujete drugim, potem ste polni te lažne resnice, tega lažnega znanja. In če ste polni vsega tega, kako se vam lahko vcepi kaj drugega? To je nemogoče. Temu lažnemu znanju se morate odpovedati in s tem se boste odpovedali uničujoči samovolji. Izpolnite Kristusovo temeljno zapoved: » Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove samemu sebi« – torej, odpovejte se lažnemu znanju, izkušnjam in tako naprej. In šele nato, pravi Kristus, »vzemite svoj križ in hodite za menoj.«
Vse, kar sem vam danes napisal, je zgolj priprava na ponižno spoznanje, da ne moremo zares vedeti, ali smo pred Bogom storili dobra in prijetna dela ali ne. Razumete? To spoznanje je zelo pomembno, kajti če to dojamete, prijatelji, bo Bog naredil ostalo. Potrebuje le platformo in dobro zemljo. Božja ljubezen bo ostalo naredila namesto nas. Prav to je bitka s sovražnikom, saj se hudič tega boji in noče dovoliti, da bi razvili ponižno mnenje o sebi, da bi lahko v nas odkril skrivne, zle in neprijetne misli. Naš Gospod dopušča, da nam pridejo na pot določene težave. In bolj ko boli, bolj se prepiramo in opravičujemo. To le dokazuje, da se po Božji sodbi motite, in to je dejstvo. S tistimi, ki so si pridobili dobro zemljo ponižnosti in zavedanje, da še vedno ne vemo ničesar, kot bi morali, se lahko še naprej pogovarjamo o dobrih in slabih občutkih, ki izhajajo iz misli. To je Božji dar: razločevanje, nevidno poznavanje dobrega in zlega! In tudi o tistih, ki teh sadov sploh ne čutijo, ki so tako daleč od ponižnosti. Zato morajo še posebej razmisliti in se naučiti teh lekcij!
Človek ima v sebi tri ravni zavedanja. V trenutku razlage eden razume z besedami; drugi se prepira, se razburja, kriči, se izgovarja in trpi, nato pa se pomiri in prizna, da se je motil. Tretji pa vztraja pri svojem. To je resnično strašljivo in smrtonosno! Zato se vprašajte: na kateri ravni ste? Tisti, ki razumejo z besedami in so žejni znanja, so lahko imenovani na različne položaje oblasti. Tisti, ki se prepirajo in se izgovarjajo, povzročajo veliko hrupa in skušnjave za druge, vendar je dobro, da vsaj kasneje spoznajo, čeprav ne razumejo, koliko bolečine in trpljenja prinašajo drugim. V takšni osebi še vedno divja ponos in pogosto misli več o sebi. Razlog je v tem, da ji manjka samožrtvovanja in ljubezni, saj ljubi sebe bolj kot Boga in druge. Človek se mora pokesati in Bog bo pomagal. Ko Gospod človeka pogosto pomiri z milostjo, srce prebiva v globokem miru, spokojnosti, tišini, blaženem veselju in čistosti. Takšna oseba še posebej močno čuti same začetke demonskih čustev. Na primer, če človek trpi, ko v njegovem srcu že tiči močno razdraženost in šele takrat spozna, da je v tem neprijaznem stanju padel pred Boga, potem nekdo, čigar srce pogosto razsvetljuje milost, trpi že ob prvih znakih razdraženosti. To pomeni, da ima očiščeno srce boljši čut za prepoznavanje teh sprememb od dobrega k zlu. In medtem ko prvi spoznajo, da so že padli v težave, do ušes, kot pravijo, drugi trpijo že ob prvih znakih težav. Ali razumete, dragi moji? Vse to je zahvala razločevanju. To je čudovito darilo od Boga. Takšne ljudi je težko prevarati. Tudi če se demoni oblečejo v ovčjo kožo ali bela oblačila, jim to ne bo pomagalo, saj še vedno nosijo svojega, demonskega duha. Zamenjava lahko prevara tiste, ki spijo – duhovno mrtve, torej tiste, ki niso sposobni čutiti Svetega Duha. Skozi tiste, ki jim je od Boga dano to čudovito razumevanje, koncept nevidnega dobrega in zla, Bog sam deluje in hrani ljudi. To je pričevanje Božjega Duha, da prebiva v duhovnem očetu. Tisti, ki tega ne vedo iz izkušenj, so v blodnji, so sami slepi in vodijo slepe, in vsi bodo padli v jamo – in jama je dno pekla, brezno, iz katerega ni izhoda!
In tako nam Sveto pismo jasno razkriva, da bo prerok Elija vodil ljudi prav po poti razločevanja – popravljanja njihovih misli. In to je pot, ki je resnična za Svetega Duha – pot Luči in Resnice! Drugi pa bodo, ki bodo sledili drugačni, demonski poti, izbirali duhovne očete na podlagi svojih strasti in šli v pogubo. Hudič sam otupi človekov čut za razločevanje in stori vse, kar je mogoče, da bi jim preprečil razločevanje, iskanje te modrosti, te poti križa. Tistim "pastirjem", ki nasedejo hudičevim trikom, demoni ponujajo površinsko "modrost". Morda se celo naučijo Sveto pismo na pamet, a ga bodo razumeli lažno, kot farizeji. Kdor se izogne spoznanju dobrega in zla, temu nevidnemu, in si pridobi spoznanje vere, Boga, Svetega pisma ter prejema prižnice in duhovniške redove – vse to je demonska prevara in je v nasprotju z našim Bogom. Zato je rečeno: "Iščite najprej nebeško kraljestvo, ki je v nas, in vse to vam bo dodano" (Lk 12,31). To nebeško kraljestvo spoznava le Sveti Duh, skozi Kristusovo trpljenje. To je pot vseh svetnikov. Kjer je Sveti Duh, tam bo oster čut za hudičevega nasprotnika. Ta oster čut daje živi Bog. In človek ne more več biti brez Boga. Prav takšne ljudi hudič sovraži. Vsaka druga pot do Boga, brez te čudovite razločitve, je v nasprotju z Bogom. Ta druga pot je hudičeva. Kdor ji sledi, pleza po drugi poti, ne vstopa v ovčjo stajo skozi vrata, ampak kakor tat pleza po drugi poti! Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši.
Rešite se, prijatelji, učite se, ponižajte se, ne prepirajte se in Bog vam bo pomagal! Z Bogom! Vladar Zosima.
