Ruska pravoslavna cerkev carskega cesarstva.

Sporočilo suverenega patriarha Zosime

• Podvig patriarha Ireneja
• Kanonična utemeljitev
• Posvetitev suverena Zosime
• Beseda tistim, ki se ne spominjajo patriarha Ireneja.

Ruska pravoslavna cerkev carskega cesarstva.
Sporočilo suverenega patriarha Zosime
Sveti Duh je moj vodnik! 33. del
Žejen sem, Gospod!

Naš Odrešenik, Gospod Jezus Kristus, v svetem evangeliju pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). In spet: »Kdor ne vstopa v ovčjo stajo skozi vrata, ampak prepleza drugod, je tat in ropar« (Jn 10,1). Torej, prijatelji moji, ta pridiga govori o tem, kako najti pravo pot do Kristusa Boga.

             V zadnjem brezbožnem stoletju, ko so rusko ljudstvo ujeli judejsko-hazarski ljudje, ki so s prevaro in zvijačnostjo vodili ljudi v odpadništvo od Boga, smo od takrat naprej nehali razumeti, kako naj bi se raztezala prava pot k Bogu, ki bi v naša srca prinašala veliko veselje in veselje.

V pridigi na gori je Kristus učil o blagrih, rekoč: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalujočim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti podedovali bodo zemljo. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti dosegli bodo usmiljenje. Blagor čistim v srcu, kajti videli bodo Boga. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so preganjani zaradi pravičnosti, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje zasmehovali in preganjali ter vam lažnivo govorili vse hudo zaradi mojega imena. Veselite se in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami.« Kristus nato spregovori tistim, ki imajo to sveto žejo: »Vi ste sol zemlje« (Matej 5,3–13). Ali slišite, prijatelji, koga je Odrešenik imenoval sol zemlje? Tisti, ki so sposobni imeti v svojem srcu žejo po Bogu, ki jo pa daje le Sveti Duh. To je edina in resnična pot do Kristusa Boga.

Berimo naprej, prijatelji, iz Matejevega evangelija, 5. poglavje: »Če pa sol izgubi okus, kako se bo spet osolila? Ni več dobra za nič drugega, kot da jo vržejo ven in jo ljudje poteptajo.« Tukaj, dragi bratje in sestre, Gospod govori o vernikih, ki so izgubili žejo po milosti Svetega Duha. Današnji kristjani so kot ta sol, ki je izgubila okus. Krivec je njihovo zaupanje v Jude, ki ubijajo Kristusa, in lažne pastirje.

             Torej, ugotovili smo, da je žeja po Bogu edina in najzanesljivejša pot do Odrešenika in nebeškega kraljestva. Seveda ste mnogi med vami že pogosto slišali za to sveto žejo. Vendar ne vsi razumejo, kako se to dejansko zgodi človeku, kako Sveti Duh deluje v tem trenutku. Kaj človek doživi? Zakaj je to dano od Boga in kaj se zgodi s človeškim srcem potem? Na vsa ta vprašanja bom odgovoril iz lastnih življenjskih izkušenj. Najprej bom ponazoril s primerom, nato pa bomo, če bo Bog dal, razpravljali o različnih vrlinah, talentih in služenju Bogu, ki jim vedno predhodi sveta žeja. In verjemite mi, prijatelji, to je zelo, zelo zanimivo.

Torej, dal bom osvetljujoč primer glede žeje po trpljenju, na primer po Kristusu Gospodu. Preprosto je, prijatelji. Najprej Gospod razodene srcu veselje prihodnje nagrade za to trpljenje. Duša, ki je okusila to veliko veselje, hrepeni po njem, kolikor ljubi Jezusa Kristusa. Kajti mera žeje določa velikost trpljenja in nagrade. Ta sveta žeja je lahko tako močna, da človeka požre od znotraj. Nato, prijatelji moji, po človekovi svobodni izbiri, po sveti združitvi duše z Bogom, se začne druga faza krščanskega življenja – faza vzgoje.

Vsa naša čustva, dragi prijatelji, so nebrzdana, neponižna, ponosna in svojeglava. Še posebej je močno poškodovana želja duše po resnici. Vse si želimo takoj in zdaj ali pa si želimo prejeti nekaj prezgodaj, preden je to predvideno. Vse to so sadovi ponosne duše. Zato Gospod človeka disciplinira. Sčasoma, ko prestane vse te preizkušnje, se srce umiri in to je prvi znak, da je prišel čas za izpolnitev Božje obljube. Tako Gospod deluje, disciplinira človeka. In da ne bi obupali v različnih trpljenjih, Gospod pravi: "Blagor tistim, ki žejajo pravičnosti, kajti potolaženi bodo." S temi besedami Kristus jasno obljublja, da se bo obljuba zagotovo izpolnila. Najbolj resničen in zanesljiv znak, da Božja disciplina dobro napreduje, je dejstvo, da nam Gospod po določenih preizkušnjah začasno povrne žejo po Svetem Duhu z molitvijo. So namreč tisti, ki so že na začetku svoje poti občutili nekaj žeje po Bogu, a so nato ta sveti občutek za dolga leta izgubili. To je zanesljiv znak, da se je sol prijela. Pokesati se moramo in poiskati vzrok, da ne bomo povsem pogubljeni. Zdaj, v našem času, prijatelji, ne smemo obupati, ampak se zahvaliti Bogu, da je Kristus zaradi našega odrešenja ohranil Maziljenca in ga naredil za duhovnega očeta za vse vas, da bi vam pozneje pokazal veliko usmiljenja, žeje in različne darove Svetega Duha. Zato ne smemo užaliti našega nebeškega Očeta z nevero.

            Pred kratkim je naš brat Evgenij javno postavil vprašanje glede prerokbe o Belem carju, ki bo po naukih svetnikov vedel več o Bogu kot drugi in ki bo po besedah ​​svetega Lovrenca Černigovskega pasel vso Sveto Rusijo. Torej, če vam na ta vprašanja odgovorim podrobneje, vas želim obvestiti, da je duhovni oče tisti, ki kaže pravo pot do Svetega Duha, vodi misli, jih popravlja in tako naprej.

            V tej pridigi smo sami odkrili, da pravo pot k Bogu vedno spremlja sveta žeja. To je dokaz, da Bog človeka rešuje. Toda tisti, ki o tej čudoviti žeji po Bogu ne vedo ničesar, niso del Kristusove črede, ne glede na to, kako se imenujejo ali kakšna oblačila nosijo. Vse to je zabloda, lažna pot. Takšni lažni pastirji ne vstopajo v ovčjo stajo skozi vrata, ampak plezajo na drug način. Ali razumete, prijatelji? Kajti po tej žeji se lahko ugotovi, ali je človek živ v Bogu ali ne. Še posebej pastir. Izkušnje spoznavanje te svete žeje po Bogu priča o veliko, brez nje pa je človek mrtev pred Bogom.

            In sedaj beseda o različnih službah Bogu, na primer v duhovništvu, v meništvu, v evangelizaciji, pridiganju, popotovanju, žeji po sveti veri, joku po kesanju, premišljevanju, žeji po sinovski ljubezni do nebeškega Očeta in presvete Božje Materi, žeji po zaroki s Kristusom Jezusom, žeji po ljubezni do Svetega Duha, žeji po molitvi, hezihazmu in še veliko, veliko več, kar mi je Bog, grešniku, dal po milosti v mojem srcu skozi to sveto žejo.

            O tem bi lahko dolgo in dolgo govorili, prijatelji, kajti čeprav te žeje podarja isti Sveti Duh, se razlikujejo po milosti. In vsako služenje ima svojo nagrado in tolažbo od Boga. Tolažba meniških darov je različna. Kako čudoviti so, prijatelji, kajti v Bogu ni meništva brez hezihazma, brez daru Duha molitve v različnih stopnjah tolažbe. Nimam govora, besed, s katerimi bi vam to lahko razložil, kajti kjer je Duh, so besede ponižane, saj duhovno čutimo po Duhu in ga bolje spoznamo po občutku, razumete, kot po besedah.

            Kaj je žeja po zaroki s Kristusom, našim Bogom? To je čudovit občutek ljubezni naše duše do Boga. Privlačnost te žeje je v duši, kakor nevesta, ki izpoveduje svojo ljubezen do svojega Ženina – Kristusa, našega Boga – in ne more prenesti ločitve od svojega Ljubljenega, in ko ga izgubi, joka in hrepeni. Zato se žalost za Boga imenuje sveta. In o tem bi se dalo veliko povedati, prijatelji.

            Žeja po sveti živi veri vedno razveseljuje srce, kajti skozi vero se duša pogovarja z Bogom in ve, da bo prejela vse, kar prosi. Ta sveta vera vnaprej oznanja, da že imaš, kar si prosil, čeprav v resnici tega še nisi prejel. Skozi vero se srce združi v enega Duha z Gospodom. In celo nemogoče postane mogoče. Kajti kjer je Bog, se spremeni naravni red. Za ljudi je nemogoče, da bi se gora premaknila, da bi izvir vode bruhnil iz pečine. Toda za tistega, ki veruje v Boga, je celo ta naravni red, način življenja na tem svetu, zelo enostavno spremeniti.

Veliko bi se dalo povedati o teh različnih darovih, prijatelji, toda namen mojih besed je, da razumete, da nihče ne pride k Bogu brez žeje. In Kristus pravi: "Če je kdo žejen, naj pride in pije" (Jn 7,37), ne misli na vsakogar, ampak samo na tiste, ki so žejni. Ali vidite, kako pomembno je to? Gospod vodi tako, prijatelji, da ko obljubi dar, bo neizogibno doživel nasprotno. Naj pojasnim. Če ste žejni joka in kesanja, potem boste sorazmerno s svojo žejo neizogibno doživeli strašno sušnost, tako da boste dobro in zlo spoznali skozi izkušnjo in, potem ko ste trpeli zaradi suhosti otrdelega srca, cenili ta čudoviti dar kesanja. Žejo po ljubezni vedno spremlja sveto videnje in premišljevanje, kajti nemogoče je ljubiti nekoga, ki ga ne vidiš, ne čutiš in ne poznaš. Na primer, ljubezen do nebeške Kraljice vedno spremlja premišljevanje o njeni Božanski lepoti, velikodušnosti in ljubezni do človeštva, veličanstvu Božje Matere. V tem trenutku duša s svetim, intelektualnim in srčnim pogledom uzre nebeško Kraljico in hrepeni po tem, da bi še intenzivneje ljubila Najsvetejšo, ter doživlja sinovsko ljubezen do Božje Matere.

            Kristjani od Gospoda običajno prejmejo nekaj darov in žejo po njih. Toda prav zato Bog odlikuje svojega Maziljenca, ko mu podarja množico različnih darov in žejo po njih.

Sedaj si predstavljajte, dragi moji, če eno žejo preizkuša njeno nasprotje, in to je zelo boleče, kako je potem meni bilo prestati vse te preizkušnje, saj imam veliko darov v različnih žejah po Bogu? Kajti z vsakim darom še vedno doživljam določene muke in preizkušnje. Tukaj se uresničujejo besede svetnikov, ki so nam rekli: "Iščite izkušenega duhovnega očeta, ne svetnika." Prav ta izkušnja, dragi prijatelji, je še posebej pomembna pred Bogom. Spoznati žejo po darovih, prestati nasprotno duhovno preizkušnjo. In bolj ko duhovni oče doživlja različne darove in njihove nasprotne preizkušnje, bolj si bo pridobil dar razločevanja, spoznanje dobrega in zla, ki nasprotuje dobremu. Nobena življenjska izkušnja nima vrednosti pred Bogom, zato naj se nihče ne hvali s tako lažno izkušnjo. Poznavanje vsega tega je zanesljivo pričevanje, da je duhovni oče od Boga. To preprosto modrost, dragi prijatelji, Gospod razodeva meni, grešnemu človeku. In jaz jo nato predajam vam.

            Rad bi povedal tudi nekaj o mnogih različnih darovih: o duhovništvu, o škofovstvu. Na primer o žalovanju za Bogom. Kakšno tolažbo in spravo s Kristusom to prinaša. Srce se nenehno bolj in bolj čisti in je sposobno videti ljubljenega Gospoda v tej čistosti srca. Jaz, grešnik, bi lahko dolgo govoril o vsem tem in o mnogih različnih darovih, ki mi jih Gospod razodeva po Svetem Duhu, vi pa lahko postavljate vprašanja. Poskušal bom odgovoriti, kar me Gospod uči, ker je to nemogoče zajeti v eni sami pridigi. O tem bi lahko govorili vse življenje. Rešite se, dragi prijatelji. Naj vas Gospod, naš Bog, varuje. In ne pozabite, žeja po Bogu v Svetem Duhu je znak, da sol še ni premagana.

Vladar Zosima.

10.02.2026 mesto

Kontakt za komunikacijo:

Metropolit Dmitrij, tel. +79084830977

M. Olimpijske igre tel. +79022188277